Triki, ki jih vedo samo pravi retorični guruji

Javno nastopanje marsikomu predstavlja težavo. Preprosto nas je strah. Tresejo se nam kolena. Kaj bo če se zmotim, če me kdo vpraša nekaj, česar ne vem? Kaj bo, če se kdo odkrito ne bo strinjal z mano? Predstavljamo nekaj trikov, kako odreagirati, ko se kot govorec znajdete v nepredvideni situaciji.

 

Razlaganje pomena in iskanje globljega pomena

Nekateri ljude so se navadili, da analizirajo vse, tudi izjave, ki tega ne potrebujejo, samo zato, da bi odkrili “globlji pomen”. Kdor razlaga ali analizira, daje vedeti, da ni pripravljen sprejeti govorca ali govorčevih izjav takih, kot so. Analiziranje je za psihiatre in svetovalce, pa še oni se pogosto motijo.

Protiukrep: Pozorno poslušanje govorca in dajanje drugačnih argumentov. Kadar se z nečim ne strinjamo, to povemo in predstavimo svoje argumente. Pustimo svobodo vsakemu govorcu, da se na podlagi drugačnih argumentov odloči za vztrajanje pri svojem ali pri sprejemanju novih spoznanj in samostojnem spreminjanju svojih stališč.

 

 Nadvladovanje

Skoraj gotovo se nam je zgodilo, da smo se pogovarjali z nekom, ki je imel vedno povedati nekaj boljšega in zanimivejšega od nas. Poleg tega so drugi, kadar nekdo prevladuje v pogovoru, prisiljeni uporabiti neko drugo oviro pri sporazumevanju. Najbolj pogosto je to prekinjanje. Če pa pogovor teče z dvema verbalnima preprekama, si lahko predstavljamo učinkovitost take komunikacije.

Protiukrep: Pozorno poslušanje, tudi če smo bili kot govorec prekinjeni, in nadaljevanje, kot da se ni nič zgodilo. Ko bomo to nekajkrat ponovili, bomo pridobili poslušalce na svojo stran, “nadvladovalcu” pa bo zmanjkalo pametnih misli. Po nekajkratnem prekinjanju lahko posežemo tudi po drastičnejših ukrepih (napad na žogo, ne na igralca).

 

 

Izzivanje, obtoževanje, nasprotovanje, kritiziranje, zmerjanje, poniževanje

Najbolj zoprno je, kadar je treba komunicirati z nekom, ki dvomi o vsem. Karkoli kot govorec izjavite, vam bo drugi ugovarjal, vam dal vedeti, da razmišljate napačno, da ste vsega krivi, da nič ne naredite dobro. Kritika učinkuje katastrofalno, saj vzbuja slabo počutje, uničuje občutek osebne vrednosti. Malokdo želi nadaljevati s pogovorom, v katerem se počuti neveden, slab, majhen, nezmožen, butast. Nasprotovanje in obtoževanje, prav tako kot poniževanje ali zmerjanje, govorca zaustavita in ga spravita v obrambni položaj. Ne odzivajte se na izzivanje, pač pa nadaljujte svojo misel naprej. Dokler niste povedali vsega, kar ste imeli v mislih, se ne pustite motiti, in če “nasprotnik” vztraja pri svojem, mu tudi jasno povejte, da boste odgovorili na njegovo poniževanje, ko boste predstavili svoje zamisli. Ne spustite se v polemiko o smiselnosti vaše odločitve. Vi vodite pogovor.

 

Zasliševanje, politična konfrontacija. Ukana s splošnim na konkretno

Če nasprotni govorec vztraja pri svojem, potem se lahko poslužite tudi preproste tehnike, da odgovarjate samo splošne floskule. Prej ali slej bo nasprotni govorec spoznal, da ne bo izvedel tistega, česar nočete povedati.

 

Ukana s pojasnjevanjem – sugeriranjem

Ko želimo nasprotnega sogovorca diskredirati ali vsaj zmanjšati njegovo prepričljivost, se lahko poslužimo ukane s sugeriranjem. Etično je, da ukano uporabimo takrat, ko vemo, da nas govorec zavaja, in s spretno postavljenimi sugestijami vodimo govorca do tega, da bo moral naše navidezno dobronamerne sugestije demantirati ali pojasnjevati.

 

Napad na žogo, ne na igralca

Nikoli ne napadajte govorca, ker ga s tem izzovete v osebno obrambno držo, ki vas ne bo nikoli pripeljala do zmage. Kadar se odločite za konfrontacijo, napadajte vsebino, potegnite eno samo dejstvo in ga demantirajte. Skupaj povežite več dejstev in pokažite njihovo nesmiselnost. Pokažite, da gre v govoru za zavajenje in prikrajanje resnice, ne pa da govorec prikraja ali zavaja.

 

Ukana s pohvalami

Ukana, na katero ima malokateri govorec izdelano obrambno strategijo. Govorca, predvsem tisto, kar je povedal, pohvalite in kujte malo da ne v zvezde. Pri tej ukani je pomebno, da ne povemo nič novega ali čim manj, ampak to, kar je povedal govorec. Seveda pa pri tem ne boste uporabljali njegovih najboljših argumentov, pač pa take, ki so manj pomembni. Govor bo postal nekakšna groteska.

 

Ukana z opravičevanjem

Nič ni narobe, če kot poslušalec navidezno niste najpametnejši, če vsega ne razumete. Opravičite se govorcu za nekaj, kar ne potrebuje opravičila. Recimo, da vam otročje lahko poved pove še enkrat ali da naredi kratek povzetek, da ponovi poanto zgodbe. In govorec, ki hoče biti uslužen, vam bo nasedel in naredil natančno tisto, kar ga boste prosili.

 

Sokratova metoda – metoda igre mačke z mišjo

Z neke vrste zasliševanjem, iskanjem globljega smisla, z dodajanjem novih in novih argumentov, ki so vse bolj enostavni in jasni, postopno pripeljite svojega nasprotnika do tega, da vam mora začeti pritrjevati. Ko vam pritrdi prvič, ni več težko voditi dialoga tako, da vam pritrdil tudi drugič in tretjič in da se bo moral v nekem trenutku postaviti v obrambno držo. Vendar kdor se brani, je v podrejenem položaju. Napadalec je tako rekoč vedno v boljšem položaju.

 

Še več hitrih receptov pa boš dobil, če prideš na Cehovo instant retoriko, naslednji ponedeljek od 17h do 21h na Društvu mladinski ceh.