Patos

PATOS oz. ustvarjanje, vznemirjanja in izkoriščanje čustev, vnaprejšnjih prepričanj in verovanj (način in oblika, kako govorec naveže stik z občinstvom).

 

Čustva in vnaprejšnja verovanja poslušalcev so element, ki ga mora vsak govorec brezpogojno upoštevati. Kdor hoče povedati ali dokazovati kaj takega, kar nasprotuje vnaprejšnjemu vedenju in čustvovanju poslušalcev, mora že v prvih stavkih dokazati, da spoštuje njihovo prepričanje in verovanje. S tem lahko ustvari ustrezno razpoloženje strpnosti. Če se mu to posreči, ga bodo poslušalci poslušali in če mu že ne bodo verjeli, bodo

vsaj dopustili obstoj drugačne resnice.

 

Pri patosu je poudarek na načinu, kako nekaj povemo, kako čustveno razgibamo poslušalce, kar je seveda odvisno tudi od vsebine govora in poslušalcev. Patos se kaže v jeziku – moč izbranih besed, prava mera humorja, stopnjevanje napetosti, način podajanja – govorita pa tudi glas in telo. V vsaki besedi, v vsakem stavku se skriva čustveni naboj, saj besede niso le izraz razuma (logosa), temveč tudi izraz erosa, zastopnika čustvenega doživljanja.

 

Kadar koli govorimo ali zagovarjamo svoje misli, moramo upoštevati čustveno zagretost. Vsi raje poslušamo živahne, navdušene govorce kot pa preveč umirjene in zaprte vase. Ob tem pa moramo svoj nastop ves čas nadzorovati in si prizadevati, da čustvena zavzetost ni prekomerna in da ne prestopi meje naravne prepričljivosti. Pretirana narejenost lahko uniči nastop.

 

Melodija stavka

Govoriti moramo tako, da tam, kjer je v besedilu pika, glas ustrezno znižamo, pri vprašaju ga dvignemo, pri klicaju pa damo poudarek tudi s povečano jakostjo glasu. S pomočjo svojega glasu skušajmo pri pripovedovanju doseči napetost in živahnost. Tu in tam lahko prehajamo iz glasnega v tiho govorjenje, da še dodatno povečamo napetost.

 

Poudarek

Poudarki učinkujejo prav zaradi kontrasta do nepoudarjenega dela govora. Zato jih ne uporabljamo niti preveč niti premalo, ampak usmerjeno. Pomembne izjave in besede, katerih poudarjanje je pomembno za razumljivost povedanega, moramo poudariti posebej. Pretirana uporaba poudarjanja poslušalce zmede in jih odvrne od vsebine govora. Svojemu glasu dodamo primeren poudarek, a pazimo, da se govor ne spremeni v deklamiranje.

 

Hitrost govora

Tudi hitrost govorjenja ima vpliv na razumljivist tega, kar povemo. Daljši in bolj zapleteni stavki so razumljivejši, če jih povemo na hitro. Če govorimo prepočasi, se spomin naših poslušalcev preveč napreza in na koncu ne vedo več, kako se je glasil začetek stavka. Kratke stavke moramo govoriti počasi, menjava hitrosti pa bo povečalo pozornost poslušalcev.

 

Izgovorjava

Pomanjkljiva izgovorjava, požiranje končnih zlogov in pretiho govorjenje so večkrat znak govorčeve negotovosti in premajhne samozavesti. Poslušalci jo lahko razumejo kot malomaren govorčev odnos do njih. Zato moramo zbrati dovolj poguma in verjeti v to, kar govorimo. Če to še ne zadošča, si lahko pomagamo z vajami.

 

Premori

Vsak odstavek, vsaka nova misel zahteva daljši premor. Zato v svoj govor premišljeno in sistematično vključite tudi premore. Govorcem, ki nimajo dovolj samozavesti in se v svoji vlogi ne počutijo najbolje, je tišina premora neprijetna. Zato uporabljajo različna mašila, npr.

ponavljajo besedo “in” ali kako drugo. Bolje je, da namesto tega napravimo kratek premor. Premor lahko izkoristimo tudi za dihanje skozi nos. S tem se sprostimo in imamo dovolj časa za premislek, kako bomo nadaljevali govor. Premorov so veseli tudi poslušalci, ki bodo med našim premorom lahko razmislili o naših besedah in poiskali lastne odgovore.

 

Kretnje

Kretnje so univerzalna govorica telesa. V povezavi z besedilom zaokrožujejo nastop. Tisto, kar so besede za ušesa, so kretnje za oko. Poslušalci med govorom nimajo zaprtih oči, ampak pozorno gledajo govornika. Zato se moramo poleg govorjenja tudi gibati in dramatizirati nastop. Kretnje ne morejo nadomestiti besed, pač pa je njihova naloga poudariti pomembne misli v govoru. Če jih uporabljamo pravilno in v skladu z besedilom, podvojijo našo govorniško moč. Kretnje naj bodo naravne. Odsevati morajo naše razpoloženje in prepričanja. Pogosto lahko čustva z gibi izrazimo bolj neposredno kot z besedami. Kretnje so odvisne od: značaja, namena govora in številčnosti občinstva.

 

Naša narava in značaj sta vodilo kretenj. Spoznati moramo svoje lastno bistvo. Tako gotovo ne bomo delovali izumetničeno ali preveč naučeno.Če smo po naravi bolj umirjeni in imamo togo držo, se lahko naučimo, da uporabljamo tudi nekoliko živahnejše kretnje, nikakor pa ne smemo težiti k nečemu, kar nismo. Če smo energični, svojega temperamenta ne skrivajmo v sebi, ampak ga pokažimo. Kadar je namen našega govorjenja poslušalce poučiti oziroma jim zgolj nekaj ilustrirati, so naše poteze zaokrožene in mehke, tako da na občinstvo delujejo prijazno, ubrano ter nekoliko zadržano. Tudi tu se držimo načela, da kretnje zgolj podčrtujejo pomembne ideje.

 

V preprostem, kratkem govoru so preveč izrazite kretnje moteče. Če govorimo dalj časa, naj bodo kretnje bolj živahne in razgibane. Posebej intenzivne kretnje pa so zaželene, kadar je naš namen poslušalce za nekaj pridobiti ter jih spodbuditi k dejanju. Naši gibi so v tem primeru odločni, močni in ravni. Govor pred številnim občinstvom podkrepimo z izrazitimi in pogostimi kretnjami. Več kot je poslušalcev, bolj stopnjujemo intenzivnost gibov. Na velikih zborovanjih, ki skušajo v poslušalcih zbuditi navdušenje, kretenj ni nikoli dovolj. Pri manjših zborovanjih ali vsakodnevnih pogovorih pa so močne in pogoste kretnje odvečne, včasih tudi nepotrebne.

 

Vizualni pripomočki

Pri uporabi vizualnih pripomočkov je nevarno, da zaradi njih izgubimo stik z občinstvom in komuniciramo le še z njihovo pomočjo. Tabla je zelo uporabna, saj lahko dodatno pojasnimo vse, kar smo povedali. Pri uporabi pa moramo paziti, da istočasno ne govorimo in pišemo, ker v takem primeru poslušalcem obrnemo hrbet. Danes se predvsem uporabljajo različne računalniške prezentacije (ppt, prezi …). Prednost le teh je da material doma v miru pripravimo.  Namen teh prezentacij pa je, da podčrtamo glavne poudarke vsebine, ki jo podajamo. Tudi uporaba izročkov je zelo koristna, saj na ta način lahko predstavimo zapletene ali neznane informacije, povzamemo svoj govor. Najbolje jih je razdeliti pred govorom ali po koncu govora. Uporaba kratkih video filmov je zelo priljubljena oblika vizualne podpore govoru. Biti morajo dobro izbrani, pripraviti pa se moramo tudi na razpravo o njih. Pomembno je, da se o filmu tudi pogovorimo.