Soustvarjanje (»co-creation«)

Vključevanje svojih uporabnikov v proces nastajanja novih izdelkov, programov in storitev ima za posledico visoko dodano vrednost le-teh za same uporabnike. Proces razvoja pa zahteva veliko poguma, saj (nevladna) organizacija na začetku procesa ne ve, kaj bo končni rezultat.
 
Razvoj različnih produktov in programov tudi v nevladnem sektorju spominja na gledališče. Igralci na odru igrajo svoje jasno določene vloge, medtem ko gledalci sedijo in čakajo, kaj se bo zgodilo. Oziroma razvilo. Država, NVO-ji, pogodbeni sodelavci, dobavitelji jasno poznajo svojo vlogo in zadolžitve. Uporabniki pa zgolj sedijo in čakajo na ponujene rešitve, ki jih nato sprejmejo ali pa pač ne. Obstaja pa tudi druga, boljša možnost. V gledališkem smislu bi ji rekli eksperimentalno gledališče, v katerem je vsakdo lahko del predstave. Vloge in scenarij pa niso vnaprej določeni.
 
Soustvarjanje (»co-creation«) je oblika poslovne strategije, ki poudarja nastajanje in stalno uresničevanje vzajemne vrednosti za uporabnika in organizacijo. Strategija je utemeljena na prepričanju, da so trgi nekakšni forumi, kjer organizacija in uporabniki delijo, združujejo in obnavljajo vire in zmogljivosti za ustvarjanje vrednosti z novimi mehanizmi interakcije, učenja in storitev. Soustvarjanje torej spremeni igro iz inoviranja za ljudi v inoviranje z ljudmi. Pri tem ne gre za neki specifičen proces ali metodologijo, ampak za miselni model, katerega princip je opolnomočenje ljudi za razvoj uporabnih, delujočih in ne nazadnje tudi dobičkonosnih izdelkov. Posledica takega načina delovanja pa je močna, prilagodljiva in vedno učeča se organizacija.
 
 
Nekaj napotkov za uvajanje soustvarjanja v lastno organizacijo:
 

-       Vaši soustvarjalci naj bodo ljudje z roba vaših uporabnikov. Torej ekstremni uporabniki, blogerji, hekerji itd. Iščite ljudi z lastnim in po možnosti zelo drugačnim mnenjem od (v vaši organizaciji) splošno uveljavljenega.

-       Za soustvarjanje je potrebna skupnost. Ljudje izmenjujejo ideje, nadgrajujejo delo drug drugega, si izmenjujejo pohvale in kritike, tekmujejo med sabo. Ljudje naj bodo kar se da vpeti v proces in informirani o dogajanju. Naj imajo jasen pregled nad razliko/vrednostjo, ki jo ustvarjajo.

-       Na samih srečanjih med procesom ne pričakujte (številnih) velikih odkritij, ko bo nekdo kar iz zraka ustrelil naslednjo veliko idejo. Umetnost soustvarjanja je zaznati vse ideje in poiskati njihovo skupno (še ne odkrito) podstat.

-       Preden se začnete ukvarjati z razvojem same storitve ali produkta, začnite z ustvarjanjem ljudi. Naredite si lutke, slike, 3D-modele, skratka čim natančnejše slike končnih uporabnikov.

-       Prototip, prototip, prototip! Svoje ideje čim prej naredite resnične. Nato jih preizkusite v praksi, raztrgajte in naredite še enkrat.

 
Nesoustvarjanje je eden glavnih razlogov, zakaj imamo v Sloveniji toliko programov, ki so sami sebi namen. Si predstavljate, kakšni bi bili programi za odvisnike, mlade ali Rome, če bi jih ti dejansko pomagali napisati? V realnosti pa jih vse prevečkrat pišejo strokovni delavci, po možnosti tik pred rokom za oddajo razpisa. Njihova glavna motivacija pa niti ni rešitev problematike, ampak rešitev lastnega delovnega mesta za nadaljnjih »n« let.