Nov svet, nova pravila

Še pred nekaj leti je bilo delati piar relativno enostavno. Kvalitetni oglasi v »top terminih« ali na »top straneh« v vodilni medijih so predstavljali zagotovilo za uspeh. Več denarja je pomenilo več oglaševanja. Več oglaševanja pa je prineslo več denarja … In časopisi so bili polni oglasov, v najbolj napetih trenutkih filma ali resničnostnega šova se je vrinil 10-minutni oglaševalski blok in na vsakem semaforju so nas z jumbo plakatov začela napadati takšna in drugačna gesla. Vse dokler uporabniki na vse to nismo postali imuni. Ko na radijski ali televizijski postaji slišimo oglas, premaknemo kanal. Oglasov na internetnih straneh preprosto ne vidimo več, podobno tudi ne registriramo več  jambo plakatov.
 
ALTERNATIVA POSTANE MAINSTREAM
Nevladne organizacije, start upi in manjša podjetja seveda niso imeli dovolj denarja in človeških virov, da bi lahko uspešno tekmovali z giganti, zato so iskali drugačne načine oglaševanja. Pri tem so začeli uporabljati zastonjske spletne tehnologije, kot so bloger, drupal, joomla in socialna omrežja. Namesto kratkih in bombastičnih gesel so začeli proizvajati veliko količino uporabnih informacij, s pomočjo katerih so svoje uporabnike naredili pametnejše, cilj pa je bil vzpostaviti zaupanje in graditi dolgoročen odnos. Hkrati pa ta način pomeni »puščanje sledi« na spletu in višje uvrstitve v brskalnikih ob vtipkanih ključnih geslih. In tako so številne majhne zgodbe postale velike, kar pa ni ostalo neopaženo pri »velikih«. In tako danes:
 
·         72 % oglaševalcev meni, da je kreiranje vsebine bolj učinkovito od oglaševanja v revijah;
·         37 % oglaševalcev pravi, da imajo blogi največjo vrednost v vsebinskem marketingu;
·         organizacije z vsaj 15 blog objavami mesečno imajo petkrat večji promet od organizacij, ki tega ne počnejo;
·         90 % uporabnikov sledi priporočilom, ki jih njihovi prijatelji delijo prek socialnih omrežij;
·         ljudje 50 % časa, ki ga preživijo na spletu, porabijo za pregledovanje vsebine in dodatnih 30 % za socialna omrežja, kjer se ta vsebina lahko deli;
·         68 % ljudi pregleduje vsebino organizacij, ki jih zanimajo;
·         75 % uporabnikov pametnih telefonov gleda videovsebine prek telefona, od tega jih 26 % to počne vsak dan.
 
 
 
ZGODBA
Zgodba je trend. Danes ne kupimo čevljev, ker so najbolj kul ali ker so najcenejši. Kupimo tiste čevlje, katerih proizvajalec (nas vsaj prepriča, da) reciklira svoje čevlje. In ko kupujemo vetrovko, kupimo tisto, z nakupom katere (verjamemo, da) rešujemo svet. Podjetja nam tako sploh več ne prodajajo izdelkov, ampak naše vrednote, načela in ideale.
 
 
DRUGI ČASI, ISTA TEŽAVA
 
Kako naj kot nevladnik, socialno podjetje ali start up z »luknjo« v proračunu in z vsega 3 do 8 zaposlenimi tekmujem z giganti? Z milijoni evrov in celimi oddelki oglaševalcev, ki dnevno producirajo nove videe in vsebine?
 
-       Pristnost. Organizacija, ki 20 mladim letno omogoči, da si sami ustvarijo zaposlitev, je zgodba. Sedemnajstletnik iz Spodnjega Dupleka z novim start upom je zgodba. Lokalna mladinska skupina z novo gledališko predstavo je zgodba. Sama po sebi. Samo povedati jo moramo znati.
 
-       Poslanstvo. Podjetju, ki izdeluje čevlje, je cilj čim več prodanih čevljev. Nevladne organizacije in socialna podjetja imajo svoje poslanstvo, ki se ne spreminja čez noč, kot narekuje trg.
 
-       Kvaliteta. Kljub vsemu je kvaliteta bolj pomembna od kvantitete. Če vam viri ne dopuščajo 15 blogov na mesec, jih pač napišite zgolj 5, vendar poskrbite, da jih bo res vredno prebrati.
 
-       Skupnost. Spletni forum in vabilo h komentiranju še ni skupnost. Vaš osebni odnos je nekaj, kar znani proizvajalec pijač nikoli ne bo mogel ponuditi svojim kupcem. Tudi če se mu na steklenice podpiše sam Božiček.
 
-       Viden družbeni učinek. Je najboljše zagotovilo za dolgoročni obstoj organizacije. Uporabniki bodo spregledali še tako dobro idejo, če ta ne bo rodila konkretnih sadov.