Malo drugačen pogled na zaposlovanje mladih

Kruta dejstva
V Sloveniji je bilo februarja letos registriranih 29.338 brezposelnih, starih do 29 let, od tega jih je bilo 11.273 starih do 24 let, medtem ko je brezposelnih mladih, starih med 25 in 29 let, kar 18.065. Po podatkih Eurostata je Slovenija januarja letos doživela najvišji porast brezposelnosti mladih v celotnem območju EU 27. Stopnja brezposelnosti je namreč med januarjem in decembrom 2012 narasla s 16,7 % na 27,1 %.
 
Je brezposelnost mladih res »nov« problem?
Se spominjate zlatih časov študentskega dela in fiktivnih vpisov na univerze? Časov, ko si se zjutraj zbudil in odklikal na spletno stran svojega najljubšega študentskega servisa ter v minuti ali dveh poiskal za študentski standard dobro plačano delo? Na napotnice svoje hčerke je delala tudi soseda iz bloka, da o 34-letnem devetkrat fiktivno vpisanem bratrancu ne izgubljamo besed. V zlatih časih je bilo za status in študentske bone dovolj eno pismo na pravilno (formalno) izobraževalno ustanovo. Za 20 evrov si čez dan ali dva dobil povratnico z vsemi potrebnimi papirji. In če je to vedel vsak vaški »kelnar«, so to gotovo vedeli tudi v državnem zboru in vladi. Tako kot se že dolgo ve za nerealno razmerje med vpisnimi mesti na določene programe in potrebami po teh poklicih na trgu dela. Ampak politikom je že v tistih časih »neslo« zgolj do naslednjih volitev. In prikrita brezposelnost mladih je med sončenjem na tem ali onem mediju pač pomenila vprašanje manj. Brezposelnost mladih v Sloveniji tako ni nov problem. Pravzaprav sploh ni problem, ampak je zgolj posledica včerajšnjih »rokohitrskih« rešitev, ki jih dodatno potencira in razgalja trenutna moralno-ekonomsko-gospodarska kriza.
 
Kreativnost, inovativnost, podjetniško razmišljanje in ustvarjanje lastnih delovnih mest
Vsak je sam svoje sreče kovač, tudi mladi. Kazanje s prstom na vzroke ne bo prineslo rešitve. Ta je v ustvarjanju dodane vrednosti in v podjetniškem razmišljanju. Samo pošiljati prošnje naokrog in računati, da se bo s časom že nekje odprlo, ni dovolj. Še posebej za vse tiste z višjo izobrazbo, od katerih se tako in tako pričakuje, da bodo ustvarjali presežek. Podjetništvo je v svoji osnovi reševanje problemov. Bolj kot je problem pereč, več nam bo oseba, ki ji problem rešimo, pripravljena zanj plačati. V teh časih problema ni težko poiskati, je pa težko najti ustrezne delujoče rešitve. Kreativnost, inovativnost, ustvarjalnost in sposobnost dizajniranja delujočih poslovnih modelov so tiste odlike, s pomočjo katerih lahko mladi delovno mesto ustvarijo sami. Mladi moramo poiskati svoja močna področja, jih nadgraditi in preoblikovati v vzdržne osebne poslovne modele.
 
Brezposelnost enega je tragedija, brezposelnost tisočih je statistika
In slaba statistika je videti slabo v predvolilnih časih. To so ugotovili tudi v EU in začeli države članice siliti k sprejemu jamstva za mlade. Zagotovo korak v pravo smer, ki ga podpiramo tudi na Društvu mladinski ceh. Z jamstvom za mlade pa prihaja tudi kar nekaj javnega denarja, bolj konkretno naj bi se ga v Slovenijo nateklo kar devet milijonov . Podpiramo in pozdravljamo. Nas je pa tudi strah.
 
Okrogla miza na okroglo mizo, na posvet …
Javni denar za brezposelnost mladih je bil pričakovan. Vsaj v nevladnih organizacijah. In prav zanimivo je opazovati, kako se organizacije kar naenkrat »komolčijo« med sabo in hitijo dokazovati, kako so ravno one v preteklih letih naredile največ za zaposlovanje mladih. Organizacije, ki so delale medkulturni dialog, nato prešle na medgeneracijsko sodelovanje, vmes pa so se malo ukvarjale še z zagovorništvom in pravicami te ali one skupine, bodo zdaj pač delale na zaposlovanju mladih. Posvet na posvet, na okroglo mizo … Se je že začelo. Publiciteta in pozornost, ki ju te aktivnosti prinesejo, sta zagotovo nekaj pozitivnega, kljub temu pa ostaja vprašanje, koliko mladih je (ali bo) zaradi tega dobilo zaposlitev. Ali še bolje, koliko mladih si je s pomočjo tega ustvarilo lastno zaposlitev. Če seveda ne štejemo »mladih«, ki so/bodo ohranili svojo zaposlitev v teh organizacijah …