Se odrasli bojijo mladih?

Nepoznano

Ljudje smo se od vedno bali nepoznanega. Nepoznano. Nepredvidljivo. Nevarno. Preprosto ne vemo, kaj pričakovati, kako se odzvati. Nevideno nas lahko prisili, da odstopamo od dnevne rutine, da spremenimo svoje navade, svoje poglede. Včasih lahko kakšna nepričakovana ali nova zadeva hitro popolnoma spremeni naše življenje. Primer hitre spremembe je internet, ki je v zgolj nekaj letih popolnoma spremenil način, kako medsebojno komuniciramo, kako se informiramo, kako nakupujemo, kako razmišljamo itd. Spremembe, še posebej tiste, ki jih ne načrtujemo sami, nam seveda niso všeč. In pogosto se jim, včasih povsem nezavedno, upiramo.

 

Mladi

Mladi so sprememba po definiciji. Sprememba je pri mladih edina konstanta. Mladi delujejo, razmišljajo, se orientirajo na popolnoma drugačen način, kot je to počela generacija 5, 10 in več let pred njimi. Menim, da je nesposobnost odraslih, da bi se vživeli v mlade in da bi resnično razumeli okoliščine, v katerih odrašča današnja mladina, kriva za popolnoma zgrešeno in napačno predstavo o današnji mladini. Odrasli mladih ne razumejo, ne dojamejo, na nezavedni ravni se jih bojijo. Od tu strašenje pred mladimi ter poniževanje mladih. Poznate stereotipe o lenih, pijanih in večnih študentih? Na naslovnicah se pojavljajo zraven tistih o mladih doktorjih brez domovinskega čuta, ki so odšli delat v tujino. Pa zgodbe o apatični, brezvoljni, brezciljni, depresivni mladini, ki je popolnoma nesposobna širokega, optimističnega pogleda na svet. Saj veste, o mladini, ki cele dneve presedi pred računalnikom, dela start-upe, hodi v Kalifornijo in Silicijevo dolino, potem pa snema čudne filmčke in jih objavlja na Kickstarterju ali na nekem festivalu v Benetkah. To seveda ni nič drugega kot drag turizem na račun staršev.

Rešitev za te neposlušne in neprilagojene mlade je seveda popolnoma preprosta. Nekdo bi jih moral strpati na kamion, jih odpeljati v kamnolom ter jim dati v roke kramp in lopato. Pa naj kakšno leto delajo, da bodo videli, kaj se pravi delati. Takoj za tem pa bi bilo treba vse fante za dve leti poslati v vojsko, da se naučijo reda, discipline in uboganja. Predvsem uboganja. Na svetu smo zato, da ubogamo. Če se le da, vseh 40 let istega šefa v istem podjetju v isti državi. Boljšega načina preživljanja mladosti in življenja si pač ne znamo predstavljati …

 

Zakaj so mladi danes tako drugačni od tistih izpred 10 let? Zakaj odstopajo od »zakoreninjenih« miselnih vzorcev predhodne generacije? Kaj mladi danes v resnici potrebujejo? Kaj se od mladih lahko naučimo?

 

Mladi za pridobivanje novih informacij ne potrebujejo odraslih

Vse informacije lahko pridobijo sami. Na internetu. Poznam fanta, ki je pri sedmih letih na bolhi naročil plezalnike. Ko so ti prispeli po pošti na dom, je mamo skoraj kap. Ko ga je hotela okregati, ji je odgovoril, da je pregledal vse relevantne spletne strani in je zagotovo naročil najcenejše ter najkvalitetnejše za ta denar. Priznajmo si, da se mladi danes od prenosne napravice v svojem žepu naučijo več kot v šoli in doma skupaj. Vprašanje pa je, ali smo mlade naučili, da brskajo za informacijami, ki jim bodo v življenju tudi v resnici prišle prav.

 

Mladi delijo svoje misli, opažanja in čustva z vsemi, ki jim sledijo

Facebook, Instagram, Twitter, Ask.me in tako naprej. Ko jim je hudo, ko so žalostni, veseli, ko se kaj posebnega zgodi, mladi to delijo z vsemi, ki jim sledijo. Torej z vsemi, ki jim je zaradi kakršnihkoli razlogov že pomembno, kaj se z njimi dogaja. Mladi ne skrivajo svojih čustev, ampak jih kar preveč radodarno delijo naokoli. Nič čudnega, da so predvsem v očeh  starejših (moških), ki imajo pogosto velike težave z vrednotenjem in zaznavanjem lastnih čutenj, videti kot mevže. Mladi zelo direktno rušijo npr. stereotip o fantih, ki ne jokajo. V povezavi s točko o informacijah mladi danes ne potrebujejo odraslih, da jih nekaj naučijo, ampak zgolj njihovo prisotnost. Njihov čas, čas, ko so preprosto skupaj. Čas, ko lahko svoja čutenja delijo z nekom, ki mu zaupajo.

 

Mladi so konstantno izpostavljeni izredno močni zunanji motivaciji

Večina petletnikov danes bolje obvlada pametne telefone od njihovih lastnikov – staršev, večina 12-letnikov pa že ima svojo pametno napravico. To pomeni, da lahko v vsakem trenutku dostopajo do svoje najljubše popevke, videospota, socialnega omrežja, nadaljevanke, filma. V trenutku in kadarkoli. Mladim ni »nikoli dolgčas«. V vsakem trenutku imajo pri roki nekaj motivirajočega, zabavnega, nekaj »kul«. Govorimo o zelo agresivni in na videz tudi zelo pozitivni motivaciji. Odrasli se pogosto ne zavedajo, da s svojimi idejami in pobudami direktno konkurirajo svetovni popindustriji. Prehitro in prepogosto pa se odrasli zatekajo tudi k negativni motivaciji (če ne boš tega in tega, bo sledilo to in to itd.), kar pripelje do točke, ko mladi svoje misli in čutenja raje delijo s celim svetom kot s svojimi najbližjimi odraslimi. Vloga odraslih, ki vstopajo v odnos z mladostniki, je, da mladostniku pomagajo odkriti, razviti in vrednotiti lastno notranjo motivacijo.

 

Mladi se zavedajo, da je prihodnost nemogoče napovedati

Tega se zavedamo tudi odrasli, boste rekli. Pa se res? Današnji mladi so v otroštvu poslušali, naj gredo študirat, ker bodo bolje živeli. Danes pa so brezposelni. Gledali so svoje starše, ki so sanjali o ležernem upokojenskem življenju in visokih pokojninah, danes pa ti isti starši brezposelni in popolnoma neprilagojeni na hiter svet tavajo od vrat do vrat za službo. Mladi, ki so verjeli svojim staršem, da je njihova politična opcija pravilna, so v večini spregledali tudi to zablodo. Zato danes ne verjamejo politikom, izobraževalnemu sistemu in mnenjskim voditeljem. Ne verjamejo niti lastnim staršem, ki se s poceni, »saj bo bolje« frazami trudijo ustvarjati lažno varnost. Mladi so zgodaj okusili grenkobo laži o svetli prihodnosti, in ko jim začne nekdo nakladati, se počutijo podobno, kot če bi vas nekdo poskušal prepričati, da zdaj pa Miklavž res obstaja. Zato mladim ne prodajajmo praznih obljub. Raje jim dajmo prostor, da sami nekaj spremenijo.

 

Mladi delajo na ravni veščin

Če nekomu, ki že 30 let dela v isti tovarni, rečeš, da je izdelek, ki ga tovarna proizvaja, zanič, se bo čutil osebno prizadet. Lahko bi rekli, da je generacija, ki bo v naslednjih 15 letih odšla v pokoj, tako predana svojim službam, da so te postale del njihove identitete. Mladim pa je jasno, da bodo zelo verjetno zaposlitev menjali vsakih nekaj let. Zato se na delo čustveno ne navezujejo. Delajo, kar pač dobro znajo, in za to pričakujejo pošteno plačilo. Takoj. Mladi ne nasedajo zgodbicam, delaj nekaj let tu, bodi potrpežljiv, potem pa boš počasi napredoval in bolje zaslužil. Vedo, da ni nobenega zagotovila, da bo podjetje čez nekaj let sploh še obstajalo. Če mladi za svoje delo niso plačani toliko kot njihovi starejši kolegi, bodo ob prvi priložnosti odšli. Ravno zaradi dela na podlagi veščin je danes bolj kot kdajkoli prej pomembna vzgoja za vrednote. Odrasli, ki vstopajo v stik z mladimi, morajo mlade naučiti, da ni dobro svojih veščin posojati kar za vsak namen.

 

 

Svet je danes narejen po meri mladih. Vrti se vse hitreje. Tehnologije, ki jih danes uporabljajo mladi, bo starejša generacija osvojila čez kakšno leto ali dve, ko jih bodo mladi večinoma že zavrgli. Zaradi raznolike in množične ponudbe mladi pogosto mislijo, da se jim v življenju ni treba odločati. Vsaka možnost, ki jo izberejo, se namreč na prvi pogled zdi dobra. Od tu logika, zakaj bi se odločil danes, če pa bom jutri verjetno imel še več možnosti. Zato je vloga odraslih v odnosu do mladostnikov predvsem ta, da mladim pomagajo odkriti, kaj je njihova misija. Kaj je njihova strast, kaj njihovo poslanstvo. Najden življenjski smisel bo namreč podlaga za vse nadaljnje odločitve. Številne uspešne zgodbe mladih (športnikov, podjetnikov, inovatorjev) pa kažejo, kako učinkoviti in uspešni so lahko mladi, ko življenjski smisel najdejo. In zato še za-upam. V mlade in v svet.

 

 

Blog zapis je nastal ko del programa, ki ga  okviru socialnega tedna izvaja Društvu mladinski ceh. Ob tej priložnosti vas vabimo tudi na brezplačno delavnico Družbena inovacija. Prijavi se.

 

Za vse, ki si želite osvojiti kreativne in motivirajoče tehnike dela z mladimi pripravljamo izobraževanje Igra kot metoda dela. Vabljeni!

 

V prihodnjem tednu zaključujemo natečaj Kam družbenih inovacij. Prijavi svojo idejo, razvij prototip in pitchaj pred investitorji.