Z igro vzgajamo in učimo

O učnih in vzgojnih učinkih igre smo se pogovarjali z Jano Jemec, ki je trenutno zaposlena kot vzgojiteljica v domu Janeza Boska, drugače pa je učiteljica. Na Društvu mladinski ceh je članica starešinstva in trenerka pedagogike igre. Je tudi dolgoletna mladinska voditeljica, ki je vodila različne projekte in mladinske izmenjave s področja razvoja ustvarjalnosti in kreativnosti mladih.

 

Kaj pomeni izraz pedagogika in andragogika igre?

Pedagogika in andragogika igre v prvi vrsti pomeni način, kako približati ljudem različnih starosti igro, kot sredstvo, preko katerega lahko druge vzgajajo in tudi sami preko igre rastejo in se izobražujejo. To so predvsem mladi odrasli, ki so na igro pozabili, saj jih je izobraževalni sistem naučil drugačnih metod izobraževanja. Drugič pa ta izraz predstavlja metodo dela, preko katere se vsi ljudje največ in najbolje lahko naučimo. Pedagogika in andragogika pa zato, ker je igra namenjena vsem, od malih otrok do odraslih.

 

Kako lahko pedagogika in andragogika igre odgovori na potrebe današnjih mladih?

Mladi so v današnjem času obremenjeni z iskanjem služb, izobraževanjem, iskanjem stanovanja, … Igra jim lahko pomaga, da se na zabaven in družaben način sprostijo in za nekaj trenutkov pozabijo na skrbi. Ker že večina ljudi komunicira bolj ali manj interaktivno, ter tako pozablja na pristne človeške stike, ki si jih vsi želimo, vendar jih mogoče ne znamo več poiskati ali pa si vzeti čas zanje, igra, ki jo učimo mi, predstavlja prvovrstno izkušnjo vsega, kar preko računalnikov ne moreš doživeti. Preko igre se učimo telesnih stikov, zaupanja, potovanja v neke probleme, s katerim se soočamo pa jih ne znamo razrešit, uči nas drugačne komunikacije, opazovanja, reševanja sporov, …

 

Zakaj si se odločila, da se pedagogiki in andragogiki igre posvetiš profesionalno?

Igra me že od zmeraj privlači, skozi življenje pa sem preko nje spoznala marsikateri delček sebe, ki ga prej nisem. Preko igre sem na čisto drugačen način spoznala prijatelje in druge ljudi.

 

Kaj te pri pedagogiki in andragogiki igre najbolj navdušuje? 

Vse! Ne, najbolj sem navdušena nad učinki igre, ki se pokažejo med igro in po njej. Ko vidim ljudi, ki so zamorjeni in jih igra spravi v dobro voljo, ko vidim, kako nekateri zaradi igre postanejo boljši prijatelji, ko vidim vse nasmehe in včasih tudi solze, ki se ob igri prikažejo, ko vidim, da se tudi starejši lahko ob igri sprostijo in za trenutek pozabijo, da so takoooo zelo odrasli.

 

Kako veš katero igro uporabiti v danem trenutku?

Uf, težko vprašanje. Tudi jaz včasih ne vem, pa poskusim kaj novega. Tudi ko eno igro preigraš že 100 krat, še zmeraj ne veš, kako se bi pri določeni skupini obnesla. Tako da je predpogoj, za uporabo igre to, da poznaš skupino s katero se igraš in hočeš, da se preko igre nekaj nauči. Šele potem tudi veš, katero igro uporabit. Pa seveda nekje v kotičku možganov moraš imeti pripravljen seznam vsaj treh različnih iger, ki jih lahko uporabiš za tisto nalogo. To pa imaš lahko samo, če se prej (tudi sam) igraš. Veliko igraš!!!

 

Kdaj in zakaj z igro vzgajamo in kdaj in zakaj z igro učimo? Ali lahko za oba namena uporabimo isto igro in kako se to pozna pri izvajanju?

Z vsako igro vzgajamo, seveda če po njej naredimo evalvacijo, da vemo zakaj smo se jo igrali in kaj smo ob njej doživljali. Z igro učimo, kadar pred igro določimo cilje, ki jih hočemo preko igre doseči. Igra, ki se jo igramo pa seveda lahko vzgaja in uči hkrati, tako da lahko v določenih primerih uporabimo isto igro za oba namena. Seveda pa je odvisno kdaj uporabimo to igro. Če jo uporabimo, v mladinskem delu, kjer hočemo mlade naučiti nekaj o njih samih in jih pri tem naučiti še neko pomembno vzgojno stvar, bo to šlo. Če pa boš isto igro uporabil v šoli, kjer bo tvoj cilj, da otroke naučiš štetja, boš moral v ospredje dati cilj učenja in bo vzgojni cilj v ozadju. Kar pa ne pomeni, da ga ni. Vendar bi za ozavestenje tega potrebovali čas. To naredimo z evalvacijo, za katero pa v šoli ponavadi nimamo. Tako, da se pri izvajanju pozna kateri cilij nam pri določeni igri več pomeni. Vzgoja ali učenje. 

 

Kako ti znanje s področja pedagogike in andragogike igre pride prav v vsakdanjem življenju?

Ker sem ves čas v stiku z mladimi, jo praktično uporabljam kjerkoli se da.  Verjetno tudi za to, ker je moje delo tako, da poskušamo preko igre dati čim več vzgojnega pridiha. Še  v tem tednu sem po vzgojni skupini dijaškega doma iskala skrite srčke, na katere smo potem zapisali kaj nas je v prejšnjem tednu najbolj navdušilo/česa smo si najbolj zapomnili/kaj smo se naučili. Pa igre nisem sestavljala jaz, ampak dekleta, s katerimi delam.

 

Kakšen potencial/možnosti predstavlja pedagogika in andragogika igre za izobraževalni sistem?

V igri vidim predvsem način, kako izboljšati dostopnost izobraževalnega  sistema za vse enako, saj igra izpolnjuje vse tiste pogoje za dobro zapomnitev, ne glede na to kakšen tip človeka smo in kakšno metodo učenju večinoma uporabljamo.

 

Kako izgleda izobraževanje, pripravljeno po metodah pedagogike in andragogike igre?

Predvsem zelo dinamično. Zelo malo stvari skušamo predstaviti frontalno, kar se da predstavimo preko različnih dinamičnih metod in seveda konkretno, da se čim več naučimo preko izvajanja.

 

Zakaj s pomočjo igre odklepamo potencial mladih?

Ker jim igra pokaže, kako se neko stvar lahko dobro naučijo na precej lažji način, kot pa je več-urno sedenje za knjigo. Ker jih igra nauči veliko novih stvari o sebi, o drugih  in o tem kaj vse so sami sposobni naredit in ker preko igre lahko v varnem okolju poskusijo, kako je biti nekdo drug, odigrajo svoje sanje, premagajo svoje strahove, ... Njihove izkušnje, ki jih dobijo preko preigravanja različnih iger, jim prenesejo določene kompetence, preko katerih postanejo bolj samozavestni, odločni, drzni in samostojni.

 

Z Jano se je pogovarjal Franci Bačar.