Od komunikacije so ostale samo besede

Komunikacija je eno od področji, ki se zaradi novih in novih možnosti komuniciranja konstantno spreminja. O tem kaj je komunikacija, kako se spreminja in kako komunicirajo mladi smo se pogovrjali z Ireno Mrak Merhar, voditeljico Cehovega usposabljanja Komunikacija.

 

Kako danes komunicirajo mladi? Kaj je za njih značilno? V čem se razlikujejo od odraslih?

Komunikacija se kar spreminja. Starejši osebno komunikacijo še bolj ohranjajo. Imajo prednost, da niso bili rojeni v svet, kjer je bila elektronska komunikacija že nekaj povsem običajnega in se morajo tega načina komunikacije učiti. Po drugi strani pa – starejši kot si (in verjetno bomo taki tudi mi, ko bomo starejši), bolj so ti pomembni osebni stiki in pogovor v živo s tistimi najbližjimi. Računalnik in elektronsko komuniciranje pa bo verjetno omejeno na zelo majhen del našega komuniciranja ali pa na tak način sploh ne bomo komunicirali.

Danes je vedno več komunikacije preko elektronskih medijev in telefonov. S tem ne samo izgubljamo osebni stik, ampak večino sporočil tudi teže razumemo. Od celotne komunikacije nam namreč v večini moderne komunikacije ostanejo le besede, če komuniciramo po telefonu pa slišimo še glas. Izostane pa tisti velik del nebesedne komunikacije (več kot 50%), ki nam lahko komunikacijo precej olajša oziroma omogoči, da sogovornika laže razumemo.

Sicer nam elektronski mediji omogočajo uporabo raznih ikon, ki prikazujejo čustva. Veliko lahko povemo z uporabo ločil, poudarjenega ali obarvanega besedila, z uporabo velikih tiskanih črk lahko celo pokažemo, da kričimo. Ampak predvsem mladi, smo se precej razvadili. Naša sporočila so zelo kratka in jedrnata: »ok«, »ob 8.00 prešerc«, »velja kot zapisano«, »se strinjam«, »?«. Pozdravit tudi v elektronskih sporočilih skoraj ne znamo več (razen če nimamo urejeno nogo maila, ki se stalno izpiše, in že vključuje naš pozdrav).

Vse to otežuje komunikacijo. In osebo na drugi strani moramo res dobro poznati, da tudi brez nebesedne komunikacije razberemo tisto, kar nam res želi sporočiti in njenega sporočila ne povežemo še z milijon ostalimi dogodki, ki so se zgodili v bližnji ali daljni preteklosti.

 

Kaj je po tvojem mnenju na področju komunikacije največja težava mladih? In kako jo rešiti?

Mladi smo se naučili komunicirati predvsem preko elektronskih medijev. Skoraj že od malega. Uporaba elektronskih medijev ne daje poudarka naši nebesedni komunikaciji, kar otežuje izražanje in razumevanje čustev.

Na drugi strani pa vsi še ostajamo v osebnih stikih in osebni komunikaciji, kjer pa včasih ne razumemo ali nočemo razumeti osebe na drugi strani, ne znamo ubesedit naših mislih in prepričanj, ne znamo argumentirati. Osebni stiki in osebna komunikacija bo vedno ostala prisotna, ne glede na spremembe v našem svetu. Če pa v osebnih stikih ne bomo znali komunicirati, prepoznavati nebesedne komunikacije, če ne bomo opazili in vedeli, kdo je oseba, s katero komuniciramo…?

 

Kako bodo po tvojem mnenju ljudje komunicirali čez 50 let? V čem se ti trendi kažejo danes?

To je pa težko vprašanje. Ne vem. Sem pa gotova, da bodo, kot sem že rekla, osebni stiki in osebna komunikacija ostali. Ljudje pač smo socialna bitja – in vsakemu paše klepet ob kavi. Na kakšni ravni bo ta klepet, pa se pustimo presenetiti.

 

Kaj je najpogosteje tisto, česar se ne zavedamo, a vpliva na našo komunikacijo?

Čustva. Vedeti, kako se nekdo počuti ko sporočilo posreduje ali ko ga sprejema in glede na njegova trenutna čustva razumeti njegov odziv oz. se odločiti sporočilo posredovati kdaj drugič ali na drugačen način oz. ga vzeti z rezervo in z blažjim tonom kot je bilo sporočeno. To je po mojem mnenju najtežje. Svet je vse hitrejši, ljudje pa postajamo vedno bolj direktni, brez premisleka in brez resničnega poglabljanja v to, koga imamo na drugi strani oz. zakaj tudi sami v določenih situacijah odreagiramo in komuniciramo vedno na isti način.

 

Kako ti to znanje pride prav v vsakdanjem življenju?

Kovačeva kobila je vedno bosa, ali kako že pravijo? Z vsakim usposabljanjem tudi sama obnavljam in ponavljam znanje komunikacije. V komunikaciji z udeleženci tudi sama opažam svoje napake v komunikaciji in vidim vedno nove in nove izzive, ki jih v svoji komunikaciji še lahko izboljšam.

Mislite, da je komuniciranje enostavno? Že samo če komurkoli izmed vas naročim, da mi prinese zelen stol na usposabljanje, bom verjetno dobila vsakega drugačnega. Najverjetneje pa niti en ne bo ustrezal tistemu zelenemu stolu, ki ga imam v mislih jaz. Če se lahko zakomplicira pri takih stvareh – kaj je šele že pri v osnovi težjih komunikacijah. Npr. kako nekomu povedati, da z njegovim delom nisi zadovoljen?

 

Zakaj in kako mladi z znanjem s področja komunikacije razvijajo svoj potencial?

Kako sporočam svoje ideje in zamisli? Sem dovolj človeški, da vidim na drugi strani osebo in ji svoje sporočilo znam prenesti na pravi način, da ga bo zagotovo razumela tako kot jaz hočem? Znam argumentirati svoje odločitve? Znam drugega aktivno poslušati? Znam preveriti, če sem nekoga prav razumel?

Aktivno poslušanje nam omogoča razumevanje potreb ljudi, ki so v mojem okolju. Če jim bom znal prisluhniti, jih znal spodbuditi, da mi povedo še več, jih resnično razumel, bom tudi laže odgovoril na njihove potrebe. Če jim bom svojo noro kreativno in inovativno idejo znal še ob pravem trenutku in na pravi način sporočiti, potem sem svoj potencial že dobro razvil. Znanje s področje komunikacije pa vedno prinaša še kaj, vedno se lahko še več naučimo, vedno lahko določena znanja obnovimo in s tem našo komunikacijo in medsebojne odnose, pa tudi uspešnost pri npr. vodenju še izboljšamo.

 

Z Ireno se je pogovarjal Franci Bačar.