Socialno podjetništvo se ne izplača

Ali socialna podjetja res živijo na račun države?

 

V pogovorih s prijatelji, znanci in tudi po različnih delavnicah ter okroglih mizah sem že večkrat dobil očitek, da so socialna podjetja tista podjetja, ki ne znajo preživeti na trgu in pravzaprav »molzejo« državo.

 

Nič čudnega. Izraz socialno podjetništvo je postal en tak »buzzword«, s katerim naokrog opletajo vsi. Študentje, sindikati, politiki, nevladniki … in ja, tudi mi. Posledično se izraza otepajo edino podjetniki. Njim že beseda socialno ni preveč blizu, v zadnjem času pa jih na tak ali drugačen način tepejo tudi vsi prej našteti »buzzworderji«. Predstavljajte si majhnega podjetnika, ki že 15 let skrbi za svoj posel, 10 zaposlenih in družino. Zdaj pa se pojavi nekdo, ki je včeraj ustanovil zadrugo, jutri bo verjetno (tako se govori v lokalni gostilni) od države dobil 300.000 evrov, od občine pa zastonj prostore. Po možnosti bo ta zadruga temu podjetju predstavljala (roko na srce nelojalno) konkurenco. In za češnjo na torti zadružniki podjetniku očitajo še to, da je nesocialen – kljub vsem regresom, božičnicam, rednim plačam in donacijam lokalnemu nogometnemu klubu.

 

Veliko je tudi ljudi, ki sprašujejo o socialnem podjetništvu, in pri tem jih pravzaprav ne zanima ideja ali namen, ampak samo kakšne davčne ugodnosti bodo imeli in na katerih razpisih bodo lahko dobili denar. Ko jim razložiš, da se socialno podjetništvo v tem smislu pravzaprav ne izplača, da v tem trenutku zunaj ni razpisov in da so tudi zastonj prostori trenutno bolj sanje kot realnost, odidejo. Razočarani, ker jim država noče pomagati. O tem, da pravzaprav nimajo tržno delujoče ideje, pa nič. Povsem brez samorefleksije …

 

Tako. Taka je ta naša socialnopodjetniška scena. Kup podjetij, ki bi v tujini bila socialna podjetja, to zaradi različnih razlogov (birokracija, zakonske omejitve, slab ugled sektorja itd.) niso. In kup posvetov, okroglih miz in gostilniških debat o najrazličnejših socialnopodjetniških kapricah, predvsem pa o tem, kdaj in kje bo kaj kapnilo. Od države, seveda.

 

No, nekaj pa jih vseeno je. Tistih pravih, s statusom ožigosanih socialnih podjetnikov. In za vse te smo preverili, koliko v resnici »namolzejo« državo. Kakšne so torej finančne koristi statusa so.p. (socialno podjetje)?

 

*vir: http://supervizor.kpk-rs.si/

Po podatkih Supervizorja do sedaj v letu 2013 približno tretjina registriranih socialnih podjetij od države ni dobila niti centa. Večina jih dobi približno 10 tisoč evrov in zgolj trije so v tem smislu »zaslužkarji« ter so pridobili zneske okrog in celo nad 100 tisoč evrov. Vsa socialna podjetja skupaj so letos pridobila manj kot 500 tisoč evrov. To je pol manj, kot je pridobila Gasilska zveza Slovenije, ali malo več, kot je pridobilo Kulturno društvo Špas teater. V vsakem primeru pa gre, gledano na višino državnega proračuna, za precej »bogatelne« zneske. Govorice, da so socialna podjetja tista, ki vlečejo denar od države, torej v tem trenutku niti približno ne držijo.

 

Na Društvu mladinski ceh lahko naročite delavnice Družbena inovacija, Razvoj produktov in storitev in Socialni podjetnik in pravo.